Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
letnik 2014, številka 7
uvodnik
Simon Brezovar
članki
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
mnenja
Jernej Sluga
korenine
Mojca Kržan
kolofon
letnik 2014, številka 7 - edicija Teden Možganov 2014
Kaj imajo skupnega nevrologija, imunologija in psihiatrija? Morda nič, morda veliko. Namen tega prispevka je osvetliti nekatera nova spoznanja na področju nevrologije, ki so tesno povezana s psihatrijo in imunologijo. V zadnjem desetletju beležimo velik napredek v razlaganju nastanka nekaterih nevroloških oziroma psihiatričnih bolezni, ki so posledica napak v delovanju imunskega sistema.
Prvi, ki je opisal sindrom, za katerega so značilni motnja kratkortočnega spomina, epileptični napadi ter psihiatrična simptomatika (npr. anksiozna motnja, depresija in panični napadi) je bil Corsellis leta 1968. Poimenoval ga je limbični encefalitis. V zadnjih letih smo po zaslugi nekaterih laboratorijev doživeli pravi razcvet pri opredeljevanju in poznavanju te bolezni. Danes vemo, da je klinična slika lahko drugačna od prvotno opisane in zajema tudi druge kognitivne funkcije, ali motnje spanja. Še pomembneje je, da se je poznavanje patofiziologije bolezni močno poglobilo in omogoča hitrejše prepoznavanje bolnikov ter v nekaterih primerih tudi izjemno učinkovito zdravljenje. Poglavitna nova znanja segajo predvsem na področje imunskih mehanizmov vezanih na vnetje osrednjega živčevja. Pomembno je bilo odkritje protiteles proti antigenom na celični membrani nevronov. Danes delimo limbične encefalitise na tiste, ki so povzročeni z onkonevralnimi antigeni (Hu, Ma, CV2/CRMP5) in so skoraj brez izjeme povezani z malignim obolenjem ter tiste povzročene s protitelesi proti membranskim antigenom (LGI1, AMPA, GABA-B). Ta delitev je izjemnega pomena, saj se skupini pomembno razlikujeta tudi glede prognoze in zdravljenja. Bolniki z limbičnim encefalitisom, ki ga povzročajo protitelesa proti membranskim antigenom, imajo pomembno več možnosti, da se jim stanje po ustrezni terapiji dobro popravi, kar je v prvi skupini le izjema. Za obe skupini velja, da sta hitra postavitev diagnoze in zdravljenje morebitnega malignega obolenja poglavitna.
asist. Bojan Rojc, dr.med.
Oddelek za interno medicino, nevrološka dejavnost,
Splošna bolnišnica Izola
Bojan.Rojc@upr.si